Navigacija | Sosedov BIK

Išči

Išči po spletu

Sosedov BIK

PO ZADNJI DIRKI ZA VELIKO NAGRADO SINGAPURJA JE JASNO, DA ODHAJA NASLOV LETOŠNJEGA SVETOVNEGA PRVAKA MED KONSTRUKTORJI IN DIRKAČI V ROKE MOŠTVA BRAWN MERCEDES OZIROMA JENSONA BUTTONA ALI RUBENSA BARRICHELLA. NJIHOVA NAJRESNEJŠA TEKMECA V LETOŠNJEM PRVENSTVU STA BILA AVSTRIJSKO MOŠTVO RED BULL IN VELIKI NEMŠKI UP PRIHODNOSTI SEBASTIAN VETTEL.

Naši severni sosedje so že leta tesno povezani s formulo ena. Marsikateri slovenski ljubitelj tega športa je doživel prvo srečanje s temi dirkalniki na dirkališču v neposredni bližini vasice Zeltweg na avstrijskem Štajerskem, ki je oddaljena le nekaj deset kilometrov od slovenske meje.

Prve dirke športnih avtomobilov so organizirali na bližnjem vojaškem letališču že davnega leta 1958, leta 1964 pa je bila tam prvič tudi Velika nagrada Avstrije, na kateri je svojo edino zmago slavil italijanski dirkač Lorenzo Bandini s Ferrarijem. Karavana formule ena se je v Zeltweg vrnila leta 1970, saj so domačini v neposredni bližini letališča zgradili za tiste čase vrhunsko dirkališče. Istega leta je njihov rojak Jochen Rindt z Lotusom osvojil naslov svetovnega prvaka. Žal se tega naslova ni mogel veseliti, saj se je čez tri tedne smrtno ponesrečil na treningu za Veliko nagrado Italije v Monzi. Toda Avstrijci niso dolgo čakali na novega idola. Niki Lauda je kar trikrat osvojil naslov svetovnega prvaka in postal najbolj uspešen dirkač tiste dobe. Nekaj let po njegovi upokojitvi ga je sicer ne tako uspešno zamenjal Tirolec Gerhard Berger, ki pa je v karieri vendarle desetkrat okusil slast zmagovalnega šampanjca.

Avstrijci že od nekdaj uživajo globoko zaupanje vrhovnega šefa Bernija Ecclestona. Bil je menedžer Jochena Rindta in zato ni čudno, da si je za partnerje pri svojem poslu izbral lepo število rojakov. Pravzaprav so to samo slamnati predstavniki različnih družb, katerih lastnik je Mister E. Z enim izmed njih, ki je bil nekoč tudi moj menedžer, sta bila tudi organizatorja dirke za VN Avstrije. Po dirki naj bi izginilo več kot milijon dolarjev izkupička. Deželna oblast Štajerske, ki je bila partner v tem poslu, je sprožila preiskavo in moj dobri znanec jo je popihal v Španijo, kjer je postal direktor dirkališča v Jerezu. Kdo mu je preskrbel novo službo, verjetno ni treba ugibati. Prepričan sem bil, da se bova še kdaj srečala na kakšni dirki v Španiji, vendar je kmalu umrl. V bližini Zeltwega ima sedež tudi družba, ki že leta skrbi za varovanje na praktično vseh prizoriščih dirk formule ena. Razmeroma poceni in zanesljiva delovna sila pa večinoma prihaja s tistega območja.

Že veliko let je skoraj na vseh dirkah tudi elegantna temnolasa dama poznih srednjih let, ki prihaja z Dunaja. Običajno se skriva za velikimi sončnimi očali, kaj pravzaprav počne, pa tudi najbolj obveščeni v boksih ne vedo. Občasno hitro in neopazno smukne v bivalnik velikega šefa, v katerega imajo vstop le redki obiskovalci… Pred nekaj leti se je pojavil še njen sin, za katerega se je hitro našlo delo v eni izmed šefovih firm. Mladenič predvsem s svojo postavo močno spominja prav na Ecclestona, zlobni jeziki pa namigujejo, da naj bi bil to kar njegov potomec.

No, dirke v Zeltwegu že nekaj let ni več. Prvič je izginila s koledarja leta 1988. Vzrok naj bi bila nevarna proga in verjetno tudi Bernijeva zamera do lokalnih oblasti zaradi finančne afere. Deset let pozneje se je spet vrnila na novozgrajeno dirkališče, kjer je bila leta 2003 tudi zadnja Velika nagrada Avstrije. Lastniki, med katerimi je imela največji delež dežela Štajerska, so se odločili prodati dirkališče, saj je prireditev zaradi visokih stroškov oziroma finančnih zahtev lastnika komercialnih pravic Ecclestona prinašala stalno izgubo.

Kot kupec se je pojavil Dietrich Mateschitz, lastnik koncerna Red Bull. V načrtu je imel gradnjo najboljšega vsestranskega objekta za motoršport na svetu, vključno s športnim letališčem. Novo dirkališče z vsemi objekti je porušil, pozneje pa se je gradnja vplivnega in bogatega soseda zaradi dovoljenj ustavila. Investitor je menda zaradi teh zapletov opustil prvotne načrte, morda tudi zaradi velikih stroškov, ki jih ima z ekipama Toro Rosso in Red Bull.

Naši sosedje si lahko kot ekipa v bližnji prihodnosti realno obetajo osvojitev svetovnega prvenstva v najprestižnejši kategoriji avtošporta. Žal pa zdaj nimajo podmladka, ki bi lahko nasledil Jochena Rindta in Nikija Laudo. Toda navsezadnje je minilo že več desetletij, ko je Italijanu uspelo postati svetovni prvak s Ferrarijem.

Objavljeno: Polet, 01.10.2009

  • Share/Bookmark
 

Zapisal-a jefra v 3.10.2009 ob 09:47 pod Dirke, Ljudje, Mediji, Zgodovina

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !