Navigacija | Nlp F1: nevarni leteči predmeti

Išči

Išči po spletu

Nlp F1: nevarni leteči predmeti

PISATI ZGODBE O TEMNIH PLATEH MOTO ŠPORTA NI NITI LAHKO NITI PRIJETNO, SAJ V MNOGIH LETIH, PREŽIVETIH V TEM ŠPORTU, DOŽIVIŠ OZIROMA VIDIŠ TUDI VELIKO GRDIH STVARI. DOBRO MI JE POZNANA TESNOBA, KI JO LAHKO DOŽIVLJAŠ V KOKPITU DIRKALNIKA, ZATO SEM VELIKO BOLJE SEZNANJEN Z NJO, TUDI KO SPREMLJAM DIRKO S KOMANDNEGA PULTA.

Dober dirkač poskuša hujšo nesrečo vedno čim prej pozabiti – če jo seveda preživi in mu ni pustila posledic, zaradi katerih bi izgubil delo dirkača. Veliko drugače pa takšne nesreče doživlja dirkačeva ekipa, saj se ponavadi med njo in dirkačem oziroma njegovo ožjo družino spletejo več kot samo prijateljske vezi. Na plečih moštva je tudi velika odgovornost, saj ta ves čas skrbi za varnost in zanesljivost dirkalnika. V preteklosti smo izgubili vsaj tri svetovne prvake, ki so življenje izgubili zaradi tehničnih napak, ki jih z gotovostjo lahko pripišemo njihovim ekipam. Jim Clark in Jochen Rindt sta bila žrtvi polomljenega vzmetenja oziroma obes na njunih Lotusovih dirkalnikih, Ayrton Senna pa je bil žrtev polomljenega volanskega droga na njegovem williamsu.

Za smrt Henryja Surteesa sem zvedel še isti večer. Na dirki formule 2 v Brands Hatchu, le streljaj oddaljenega od njegovega doma, je bilo usodno odpadlo kolo z drugega dirkalnika, ki je komaj osemnajstletnega dirkača zadelo v glavo. Kljub hitri intervencijski pomoči je sin sedemkratnega svetovnega prvaka Johna Surteesa čez nekaj ur umrl v eni londonskih bolnišnic. Z Johnom se dobro poznava že več kot 30 let. Že ob prvem prihodu v Slovenijo se je zaljubil v naše kraje, še posebno v obalo, kjer si je nadvse želel kupiti počitniško hišo. Da je še vedno nima, naj bi bila povsem moja krivda, saj se v vseh letih nisem dovolj potrudil, da bi mu našel primeren objekt. To je večkrat izjavil tudi predstavnikom slovenskih medijev. Le nekaj dni pred tragičnim dogodkom sva govorila po telefonu. Temi pogovora sta bili Henryjevo dirkanje in hiša v slovenskem primorju, »pa septembra se kaj slišiva«, je bil zaključek najinega pogovora. Očitno je bila usoda Big Johnu kot dirkaču naklonjena, saj mu je edinemu Zemljanu uspelo osvojiti šest naslovov svetovnega motociklističnega prvaka in enega v formuli ena s ferrarijem. Vsi ti uspehi so prišli brez večjih poškodb, in to v časih, ko je bila smrt na dirkališčih nekaj povsem običajnega. Kot lastnik moštva formule ena je preživljal hude trenutke že leta 1975, ko se je z njegovim dirkalnikom na dirki v Watkins Glennu smrtno ponesrečil Helmut Koinigg. Mladi Avstrijec je zaradi počene sprednje pnevmatike izgubil nadzor nad dirkalnikom in se zarinil pod zaščitno ogrado, ki je dobesedno obglavila nesrečnega dirkača.

Od tragičnega dogodka v Brands Hatchu je minilo manj kot teden, ko smo bili na Veliki nagradi Madžarske znova priče nesrečnemu dogodku, ko je z Brawnovega dirkalnika, ki ga je vozil Rubens Barrichello, odletela 800 gramov težka jeklena vzmet in zadela Ferrarijevega dirkača Felipeja Masso naravnost v glavo oziroma zaščitno čelado. Prve novice, ki so prihajale iz bolnišnice, v kateri je ležal Brazilec, niso bile preveč obetavne, toda po enem tednu se je njegovo stanje toliko izboljšalo, da se je z zasebnim letalom vrnil na okrevanje v Brazilijo. Te dni že aktivno razmišlja o vrnitvi v kokpit dirkalnika, vendar je vprašanje, kdaj mu bo posebna zdravniška komisija v okviru Mednarodne avtomobilistične organizacije dovolila nastop na dirki, glede na poškodovano oziroma počeno lobanjo.

Odpadli leteči deli dirkalnikov, predvsem gume, so od nekdaj pomenili veliko nevarnost za dirkače in tudi gledalce ob stezi. Leta 1980 je bilo na dirki formule 2 v Hockenheimu odpadlo kolo enega od dirkalnikov usodno za veliki avstrijski dirkaški up tistega časa Makusa Hottingerja. Poškodba glave je bila tako huda, da je bil dirkač na kraju nesreče mrtev. Vsi takšni dogodki sprožajo v javnosti polemike o (ne)varnosti dirkanja, predvsem v različnih formulah, kjer je dirkačeva glava praktično nezaščitena pred različnimi odpadlimi deli dirkalnikov, ki so običajno posledica različnih trčenj. Formula ena ima že dolgo zavarovane obese koles s posebnimi, izredno močnimi vrvmi iz ogljikovih vlaken, ki naj bi preprečevale, da bi ob trčenju odtrgano kolo poletelo v zrak. Toda ob močnem udarcu popusti tudi ta vrv, kar je bilo usodno tudi za Henryja Surteesa, čeprav se je nesreča zgodila v dirkalniku formule 2, ki jih izdeluje Williams in so prav tako opremljeni s temi varovali obes.

Formula ena je danes razmeroma zelo varen šport. Dirkalniki so narejeni po najsodobnejših varnostnih standardih, Mednarodna avtomobilistična organizacija opravlja tudi test trdnosti osnovne šasije, ki je izdelana iz ogljikovih vlaken. Največ pa so za zagotovitev varnosti poskrbela nova dirkališča z izletnimi conami. Praviloma so ta dirkališča počasna in dolgočasna, kar ni niti tako čudno, saj nastajajo v biroju nemškega arhitekta Hermana Tilkeja. Toda del tveganja v tem športu še vedno obstaja, saj možnost nepredvidenih dogodkov vedno obstaja. Toda obstaja tudi vsem nepojasnjen oziroma nerazumljiv dejavnik. Sreča.

Felipe Massa jo je imel, Henry Surtees žal ne.

Objavljeno: Polet, 20.08.2009

  • Share/Bookmark
 

Zapisal-a jefra v 4.09.2009 ob 04:22 pod Dirke, Ljudje, Mediji, Zgodovina

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !