22.06.2009
Sedma sila
MEDIJI IMAJO V ŠPORTU ŽE OD NEKDAJ ZELO VELIK VPLIV OZIROMA MOČ. POSAMEZNE INTERESNE SKUPINE VELIKOKRAT PRAV S POMOČJO »SVOJIH« NOVINARJEV ODSTAVLJAJO SELEKTORJE, TRENERJE, ŠPORTNE DIREKTORJE, IGRALCE … NA DELOVANJE OZIROMA NOTRANJI USTROJ POSAMEZNIH MOŠTEV V FORMULI ENA PA MEDIJI NIKOLI NISO IMELI PRETIRANEGA VPLIVA. RAZEN ENE IZJEME, MOŠTVA FERRARI.
Enzo Ferrari ni bil velik ljubitelj potovanj, zato se je zelo redko prikazal na dirkah svoje ekipe. A vendarle je bil rad dobro seznanjen tako s potekom posamezne dirke kot tudi z zakulisnim dogajanjem. Kot se za Italijana spodobi, je bil vedno malce nagnjen k spletkarjenju, o dogajanju znotraj njegove ekipe pa so ga ponavadi obveščali zaupniki, ki so največkrat prihajali iz novinarskih vrst. Nekaj teh »posebnih poročevalcev« je velikokrat posredno vplivalo na delovanje samega moštva in tudi na izbor dirkačev. Anglež John Surtees, edini človek, ki mu je uspelo postati svetovni prvak na dveh in štirih kolesih (šest naslovov svetovnega motociklističnega prvaka in naslov svetovnega prvaka v formuli ena), je postal žrtev takšnega spletkarjenja. Leta 1966, samo dobro sezono po tem, ko je za Ferrari osvojil naslov svetovnega prvaka, so ga gladko odpustili in to celo takoj po zmagi za Veliko nagrado Belgije v Spa-Francorchampsu. Kmalu po tem dogodku se je ekipi Ferrari pridružil dirkač Lodovico Scarfiotti, ki je bil, mimogrede, nečak takrat najbogatejšega in najvplivnejšega Italijana Giannija Agnellija. Zaradi takšne prakse delovanja je postajal Ferrari vse bolj povprečno moštvo in tudi smrt legendarnega Enza leta 1988 ni prinesla večjih sprememb.
Leta 1993 je na čelo Scuderie prišel Jean Todt, ki je imel praktično neomejena pooblastila. Ker ni bilo takojšnjih uspehov, so se ga prav kmalu lotili mediji, predvsem v imenu posameznih lobijev, ki so s Francozovim prihodom izgubili moč odločanja. Toda mali francoski diktator je imel vajeti trdno v rokah in je uspešno že v kali zatrl različna izsiljevanja. Lotili so se tudi njegove desne roke, šefa logistike Miodraga Koturja, ki ima srbske korenine, a že od zgodnjega otroštva živi v Franciji. V visokonakladnem rimskem dnevniku ga je napadel novinar, hrvaški emigrant, ki mu nikakor ni šlo v račun, da pomembno mesto v italijanski ekipi zaseda neki »balkanski pravoslavec«. A vendarle priljubljeni »Mijo« po šestnajstih letih še vedno ostaja na mestu šefa logistike, kljub odhodu Jeana Todta iz Ferrarija. Se pa odsotnost Francoza vse bolj pozna pri rezultatih tekmovalnega moštva, saj so časi diktature mimo in v Maranellu smo spet priča boju za oblast različnih akterjev, v katere pa so že tradicionalno vključeni mediji. Šefu rdečih Stefanu Domenicaliju se stolček še ne trese, verjetno pa ima veliko zaslug za to predvsem njegov tast, ki je že več kot dve desetletji uradni fotograf Ferrarija.
Nekateri fotografi pa so lahko prava mora predvsem za najboljša moštva v prvenstvu. Več kot sto stalno akreditiranih fotografov ponavadi dela za nekaj specializiranih agencij s tega področja, predvsem pa za potrebe sponzorjev in tiskanih medijev. Del fotografov pa je večino časa tik pred garažnimi boksi in s kirurško natančnostjo fotografira dirkalnike oziroma njihove vitalne sklope. Odkar je Mednarodna avtomobilistična organizacija pred leti prepovedala pokrivanje dirkalnikov pred nepovabljenimi pogledi, fotografski objektivi odkrijejo praktično vsako novost, predvsem s področja aerodinamike in podvozja. Večino moštev ima na svojem plačilnem seznamu kar nekaj teh »špijonov«, katerih fotografije se hitro znajdejo v razvojnih oddelkih. Ferrari ima v svojih vrstah vrhunskega strokovnjaka, ki je bil v preteklosti tudi tehnični direktor v manjšem moštvu formule ena. Da bi mu še bolj olajšali delo, so ga rdeči zaposlili pri italijanski televiziji. Zdaj se v vlogi reporterja neovirano sprehaja po garažah konkurenčnih moštev in se v živo vključuje v prenose italijanske nacionalne televizije. Možakar je tudi vrhunski ilustrator, njegove skice tehničnih novosti posameznih dirkalnikov je mogoče videti v specializiranem tisku praktično po vsaki dirki. Ferrarijev glavni pokrovitelj mu običajno vsako leto izda lično in tudi zelo zanimivo knjigo z ilustracijami dirkalnikov oziroma njihovega drobovja.
Vendar tudi takšne zvijače letos ne koristijo rdečim, saj so na Veliki nagradi Turčije znova stopili korak nazaj v primerjavi s konkurenco. Felipe Massa je lovil četrto zaporedno zmago v Istanbulu, na koncu pa s šestim mestom ostal daleč za zmagovalcem. Jenson Button je na najvišjo stopničko stopil že četrtič zapored, s šesto letošnjo zmago pa je vse bliže naslovu svetovnega prvaka. Pot k prvemu mestu mu je močno olajšal tudi Sebastian Vettel, ki je po najboljšem startnem položaju računal na zmago, po lastni napaki pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, stopničko niže od moštvenega tekmeca Marka Webbra. Trinajsto mesto branilca naslova svetovnega prvaka Lewisa Hamiltona gotovo ni najboljša popotnica za naslednjo dirko, ko se bo karavana ustavila na dirki v Silverstonu. Letos bo britanska javnost gotovo največ pričakovala od Jensona Buttona. Anglež bo prvič letos občutil pravi pritisk domačega občinstva. Organizatorji verjetno le upajo, da bo na tribunah nekaj več gledalcev kot v Turčiji, ko si je dirko s tribun ogledalo le okoli dvajset tisoč parov oči.
Objavljeno: Polet, 11.06.2009
Zapisal-a jefra v 22.06.2009 ob 08:46 pod Dirke, Mediji
Objava še nima komentarjev



